Ko sem objavil predprejšnji zapis, ko sem torej lepo pozdravljal iz Wajdušne, je bila naša razglednica, s katero o preselitvi poleg cegelca na vratih na prejšnji lokaciji, obveščamo naše stranke, že poslana v tisk. Prej sva z Anito skajpajoč na relaciji Katovice-Ajdovščina mlela osnovno idejo in prišla do končne rešitve. Marko je hitro natisnil, dva barvi spredaj, isti dve zadaj, spredaj še plastifikacija, tudi s podpisovanjem v studiu prisotni nismo ustvarjali zamude, še največ časa je vzelo zbiranje, iskanje, pisanje, tipkanje naslovov. Zdaj bi morala naša razglednica že biti v rokah naslovnikov. Razen tistih nesrečnikov, ki so se uspeli te dni odklopit nekam na lepše. Mi namreč medtem garamo dalje. Prva Ninina številka revije Vino, letošnja pomladanska, odhaja v tisk, druga je tudi že intenzivno v pripravi in s tem bi morali že imeti ujet tudi ritem nadaljnjega izhajanja.
- Naša razglednica, za pošto je to uradno dopisnica. 20 mm, F/13, 0,8 sekunde. Dva studijska fleša. Za ozadje sem koristil zgolj vodilno luč enega od flešev. To mi je dalo možnost daljšega osvetlitvenega časa, s pomočjo katerega sem zabeležil premikanje razglednice v moji roki. Drugi fleš je bil uporabljen z bliskom, kar je izrisalo ostre dele slike. Ker pa ima vodilna luč drugačno barvo svetlobe kot bliskovna luč, sem moral bliskovno luč korigirati z ustreznim oranžnim filtrom in za pravilne barve fotoaparat nastaviti na umetno svetlobo. In to je, glede na to, da slika pač res ni uporabna za nič drugega kot za tale zapis, bolj ali manj vse.
[…] za lansko Piano. Poštar dostavi dva paketa v studio, kar pomeni, da so v tiskarni dobili našo razglednico in jo skrbno prebrali in vzeli resno in nam namesto v Dobravlje, potiskane role poslali v […]