Foto Nakladancija

Po resničnih dogodkih

Včasih se mi ne da takih poslušat. Gospod iz Brd si je namreč končno vzel čas in v svoj mobi stresel gnev in ta je na moji strani letel ven in sem bil pri tem vljudno vikan, čeprav dotlej od njega nisem bil na tak način spoštovan, in sem mu enako vljudno, torej vikajoč ga, brez oklevanja dal vedeti, da pač ne bomo poslali računa. Potem je zahteval, da naj ne pošiljamo računa. Dogovorjeno gospod, ne bomo poslali. Ker ni zadovoljen s sliko. Ne bomo poslali. On namreč res nikakor ne namerava plačat. Ne bomo poslali. Je vprašal prijatelje, so fotografi in so mu tudi oni potrdili, da si na tisti sliki ni všeč. Ne bomo poslali. Potem sva končno le zaključila. Čisto na koncu mi je pa na dušo vseeno še položil, da naj ne pošljemo računa. Ker ne bo plačal. Si ni všeč.

Posneto sredi marca. Kot prej dogovorjeno, poslano v potrditev. Potrjeno. Slika je OK. Vse so OK. Uporabljeno na sejmu. Zdaj, sredi maja, ko je poklical, slike verjetno ne potrebuje več. Si ni všeč.

Poklonim gospodu rade volje toliko, kot mi ne bo plačal. Že zato, ker me je še nečesa naučil – naslednjič bom prej poskrbel zase: ne bo nobenega pljuvanja, če si bo kak gospod model kljub dogovorjenemu celemu dopoldnevu odtrgal za fotografiranje zgolj nekaj minut, namenil za rekvizit eno steklenico vina in mi po vsakem drugem škljocu povedal, da se mu mudi in da bo ena slika pa že morala biti dobra. Kar pomeni, da si bo na njej všeč.

Potem smo, hja, gospodu poslali račun. Po pomoti. V skladu z enim od Murphyjevih zakonov. In ko smo ga poklicali, da naj ga vrže v smeti, je še opozoril, da naj ne pošiljamo računa. Ker ga ne namerava plačat. Si ni všeč.

2 komentarja

  • Ma v principu se nista razumela.
    So ljudje, ki so pripravljeni na kreganje, potrebujejo ga, brez tega normalnega življenja za njih ni.
    To, da jim že s prve roke date prav, enostavno ne gre.
    Človek je bil zmeden, saj se je verjetno intenzivno pripravljal na klic, celo večnost je študiral argumente (mogoče si jih je celo napisal na list papirja, da ne bi pozabil), vprašal še prijatelje za mnenje, kdo ve kaj še vse, vi pa mu ne pustite, da se “izkašlja”. Grozni ste!
    On pa … ubogi, revež, nevšečen in nerazumljen … groza!

    • Tako bo, ja. Ga moram reveža poklicat, se mu opravičit, ker sem mu prehitro popustil, ga opsovat in mu dovolit, da se izprazni … :-). Potem mu pa pošljemo račun.

Komentiraj