V prejetem uradnem obvestilu z začetka avgusta piše, da naša ponudba žal ni bila najustreznejša. Kar ni bilo nepričakovano. Izkušnje pač kažejo, da se je komisijam, tudi v izogib kasnejšemu skakanju po njenih članih, najlažje podpisati pod upoštevanje nekega merljivega dejavnika. Izbor najcenejšega ponudnika, recimo. Kar iz različnih razlogov tokrat mi nismo bili in iz različnih predrazlogov niti nismo želeli biti. Potem pa se je to tako ali tako izkazalo za nepomembno. Nadšef predsednika pristojne komisije je menda položil svoja jajca na tnalo in se namesto za primerjavo cen odločil za upoštevanje predloženih referenc. Kar je lahko subjektivno. A je reference moč tudi šteti in je zato to hkrati vsaj deloma tudi objektivno. Premeteno. In je bil na podlagi referenc potem pošteno izbran najbolj primeren ponudnik. In sicer najmanj referenčen. Ker so, po nadšefu, menda, slabe reference ali malo njih dovolj trdno zagotovilo, da se bo izbrani ponudnik potrudil precej bolj od ostalih. Trud je pa tako ali tako, ve se, že skoraj več kot četrt uspeha. To, da je bil izbrani ponudnik hkrati tudi najcenejši (le zakaj?) in so mu potem lahko še dodatno zbili ceno, seveda ni vplivalo na nič. Nam pa, seveda, tako piše, želijo še mnogo poslovnih uspehov.