Tolovaj

V mejlu piše (copy/paste): “Naj bo TOLOVAJ. LP,m.”
“m” je Marko, Tolovaj pa njegov tokaj. Mejl sem pa dobil zaradi priprave etikete. Ki na koncu verjetno ne bo videti bistveno drugače kot takole:

Glavnino smo naredili lani. Ni zapisane niti izmišljene tradicije, ni letnic iz prejšnjega, predprejšnjega ali pred predprejšnjega stoletja. In nismo pretirano fantazirali. Na etiketi nič drugega, kot napisi. Česar marsikomu ni videti. A vse kar je na etiketi, se da prebrat. Če pivec pozna Morsejevo abecedo. Črka je vrstica. Ali stolpec. Beseda je barva. Nazivi vin prinesejo različnost, lovljenje likovnega ujemanja elementov jo povečuje. Marko je tako dobil likovno prepoznavnost, ki jo z etiket po potrebi igraje in igrivo širimo.

Tiskar si najprej vzel teeeedne za razmislek, potem, ko smo mu s pripravo za tisk tehnično ustregli in popravili še nekaj naknadno opaženih napakic, nas je pa prehitel. Zdaj tako zaenkrat je kot je, tiste malenkosti uredimo pri naslednjem tisku. Posebej, ker Marko pove, da mu etikete pohvalijo, da špilajo, njegov Khmer izberejo obiskovalci slovenskega vinskega festivala za najbolj všečno vino, tamkajšnja strokovna komisija pa ga najvišje oceni med slovenskimi rdečinami, Marko razdeli precej poslovnih vizitk (ki so menda tudi simpatične) in sestavimo mu začasno spletno stran.

Moj seznam imen, za katerimi se skrivajo nekdanji tokaji, pa se s Tolovajem tako zdaj po abecednem vrstnem redu glasi: Cvetko, Čartok, F. T., Gredič (Exto), Jakot, Jakot.E, Jazbine, Kaj to, Pikotno, Ravan, Sauvignonnase, Sauvignonasse, Sauvignon vert, Soreli, Tokata, Tolovaj in Vinja. Čeprav Marko tudi razmišlja, da bi Tolovaja lahko spustil nad svojo zvrst. Kar pomeni, da se spisek lahko še spremeni. Kar pa se lahko seveda zgodi tudi zaradi drugih razlogov. Lahko se recimo tudi še podaljša.