Pravzaprav ne prihajajo. Jih dovažajo. Prinašajo. Na Revijo Vino. V Ajdovščino. Za izbor najboljših sedem rebul v prihodnji številki.
Brda. Rebula. Konec lanskega septembra. 50 mm, F/9, 1/250 sek, fleš.
Do vključno predprejšnje številke je en poznavalec po svoji presoji izbral, določil, utemeljil svojo odločitev. Izbori so bili odmevni, občasno posamezne izbire tudi polemične. A vedno podpisane.
Brda. Rebula. Konec septembra lani. 13 mm, F/9, 1/250 sek, fleš.
Potem smo se odločili za dve spremembi. Dopolnitvi.
Namesto enega, gremo od prejšnje številke v izbor najboljših sedem vin z dvema poznavalcema. Da bo bolj pestro. Ali da bodo, v primeru enakih izbir, te imele še večjo težo. Zgolj teoretično smo ob odločitvi za dva poznavalca dopuščali skrajno možnost – a nikakor resno računali nanjo – da oba ocenjevalca izbereta vsak zase, neodvisno, po sedem povsem istih vin. In da jih povsem enako ocenita. Nakar sta se nam zgodila poznavalska brata dvojčka in že prvič se nam je udejanilo natančno to. Nimamo resnih pričakovanj, da se bo kaj podobnega zgodilo tudi pri rebulah. Prej obratno. Prej bliže dvema precej različnima izboroma. A počakajmo.
Rebula. Vipavska dolina. Konec lanskega septembra. V steklenice bo šla kot ena od maceriranih rebul. 12 mm, F/10, 1/30 sek., fleš.
Z drugo dopolnitvijo dajemo vsakemu vinarju možnost seznanitve poznavalcev s svojim vinom. Tokrat seveda z rebulo. Z macerirano ali pač ne, s krepko ali lažjo, enostavnejšo, mirno ali penečo, suho ali sladko, lansko ali dolga leta odležavano. Pač z rebulo. Vsak vinar ima možnost, da svoji rebuli prepreči biti spregledana.
Rebula. Brda. Medana. Lanski december. Redkost. Nenadoma stisne nekaj dni mraza, grozdje zmrzne in Bužinelovi se odločijo, da poskusijo pridelati ledeno vino. Prvo v Brdih doslej. 20 mm, F/8, 1/25 sek, fleš.
Kako je to šlo pri chardonnayjih za pomladno številko revije Vino? Ne vem. Dejstvo je, da le enega izmed izbranih sedmih najboljših chardonnayjev niso dostavili v pokušino vinarji, uvozniki ali trgovci. Vse ostale so. In še marsikaterega drugega. Skoraj zagotovo bi poznavalca katerega od izbranih uvrstila med najboljših sedem tudi sicer, morda celo vse, a tega seveda na vemo. Kar vemo, sem pa zapisal: na kar šest od sedmih izbranih in v reviji objavljenih najboljših chardonnayjev so vinarji, trgovci, uvozniki opozorili sami.
Stojan Ščurek pomaga polniti prešo z Bužinelovo zmrznjeno rebulo. Rezultat? Še ne vem. 20 mm, F/5, 1/60 sek.
Rebule torej prihajajo. Po štiri. Vsako pošiljko potem nekdo od nas iz studia pregleda in odbere tisto steklenico, ki nam bo povzročala najmanj preglavic pri fotografiranju. Zaplenimo torej najlepšo – najbolj čisto steklenico, z lepo nalepljeno nepoškodovano etiketo, z lepo nameščeno kapico, s šivom steklenice na primernem mestu … Zmečkana etiketa na sliki pač običajno ni ravno najbolj želen način promocije vina ali vinarja.
Obrane in odbrane grozdne jagode sušene rebule. Rozine. Cvibe. Februar 2010. Štokelj, Planina, Vipavska dolina. V flaši se to potem imenuje Ambrosia. 50 mm, F/8, 1/100 sek., fleš.
Po ena od preostalih treh steklenic bo po zaključenem zbiranju dostavljena na degustacijo k vsakemu od obeh tokrat izbranih poznavalcev, zadnja, četrta, ostane pri Andreji. Za vsak slučaj (recimo in v večini primerov je tak slučaj napaka zaradi čepa pri katerem od obeh poznavalcev). Zato torej, v pojasnilo vsem tistim, ki to sprašujejo: od prejšnje številke dalje se potrebuje od sodelujočih po štiri steklenice. Tudi, če so magnumi.
Rebule prihajajo. Še do konca tedna.
[…] le tri rebule iz sodov, trije letniki in pojamra Boris da 2006 še ni polnil in zato tokrat ne bo seznanjal s svojim vinom naših dveh poznavalcev, ki bosta izbirala sedem najboljših rebul, sicer bi, ostali vinarji so se lepo množično odzvali, okroglega pol kubika kartonov je trenutno, […]