Šponanje

Evo, tale spletnik, blog, je bil nekaj dni na dopustu. Bloger, se pravi jaz, pa žal ne. Še huje: blog je imel dopust, ker na nekaj projektih tako šponamo, da bloger zanj (za blog in dopust) ni imel časa. Morda dopust vendarle konec septembra. Ali oktobra. Upam. Če ne prej, pa novembra. Sem naročil Barbi, da šibneva v London. Pa ne verjame.

Za monografijo Vipavska lovim zadnje potrebne posnetke. Ne samo tega, še marsikaj imamo v delu, a tudi to. Bliskam po hramih. Med drugim. In mimogrede težim vinarjem in gostincem, da mi tik pred zdajci še enkrat pogledajo v objektiv. Sva namreč naknadno določila z Deboro, da bomo portrete za ob izjavah delali namensko samo za tja in drugače od ostalega. Andreja usklajuje in nikakor mi urnika ne razredči dovolj, da bi med dvema fotkanjema vsaj globoko zajel sapo. Kar ji močno zamerim. In to potem po kleteh nadomeščam s praznjenjem kozarcev. Kar bi lahko tudi še dodatno utrujalo. Če bi pretiravali.

Ukradem pa tu in tam s fotoaparatom mimogrede še vedno tudi tudi kaj nepredvidenega. Za moj blok v nastajajoči knjigi. Moj po fotkah. Po vsebini pa vipavski. Recimo. Nekaj malega od zadnjih posnetkov prilagam.

Fornazarič, Vogrsko. 20mm, F/7,1, 1/13 sek, 2 fleša.

Rouna, Slap. 20 mm, F/6,3, 1/15 sek, 2 fleša.

Vidmar, Preserje. 50 mm, F/10, 1/50 sek, fleš.