Zdaj imamo za monografijo Vipavska – barve, vonji, okusi tudi to. Naslovnico. Ne še povsem, Debora se zdaj ukvarja z detajli, in tudi pišem zdaj o naslovnici in ne o ovitku, ker manjka še slika na zadnji strani, a vemo kaj bo in kakšna bo, le ni je še. A bo.
Za naslovno fotko sem se kar namučil, vsebina monografije je široka, je dolina, poudarek sicer na kulinariki in vinarstvu, a vseeno ne brez zgodovine in drugih obveznosti in preveč konkreten motiv bi naslovnico preveč ozko usmeril, preširoko je hitro banalno in smo pristali na vetru, burji, in to mora biti hkrati elegantno, likovno čisto, motiv mora prehajati v svetlo podlago, biti mora dovolj sveže a vseeno nekoliko toplo, in takšno da se poveže z uvodnimi poglavji, kjer bomo šli v enakem slogu brez klasične dokumentarne motivike, in sem potem to lovil in lovil in res ni nastalo malo vmesnih variant a nobena ni povsem sedla, če je bilo vse ostalo sprejemljivo, je bila pa recimo celota preveč razpotegnjena po daljši stranici in je manjkala višina ali obratno ali je manjkalo zelenih odtenkov ali ni bilo dovolj vetra. Tako je namreč pogosto, če fotka ni sama sebi namen ali če je lepo ločena od vsega ostalega in je samo pomembno, da je podolžna in ostra in lepa. Karkoli že to pomeni. In še bolj je tako, če, kot jaz, raje loviš trenutek kot stanje. In tak trenutek pogosto ni sekunda, je krajši, precej krajši in je na enem koncu kar trdo delo, na drugem pa znotraj tega malo tudi lovljenje sreče.
Potem smo si pošiljali, jaz slike Debori, ona izbor in predloge ovitka v PDFjih nazaj, z Anito sva potem tisto gledala in cefrala in cefrala in predlagala po svoje in je Debora scefrala in ni glasovala ZA in za vse to smo vsak svoje pomisleke argumentirali, eni in drugi, in ni šlo za iskanje najmanjšega skupnega imenovalca, ni šlo za povprečje, s katerim se vsi strinjamo, temveč za rešitev, ki ji bomo vsi rekli JA, to je pa zdaj to. In to zdaj nastaja.
Ni za naslovko. Bo pa morda kje na notranjih straneh. Ne vem. Bomo videli. Materiala je na pretek. 105 mm, F/8, 1/106 sek, fleš.
Nastalega in izbranega motiva zdaj ne bom pokazal, to zgoraj torej ni to, Debora, kot omenjeno, še mrcvari detajle po izvedbeni oblikovalski plati, umestitev naslova in podnaslovov v treh jezikih in barve pisav, pa še nekaj drugih razlogov je, da izbrano še držimo zase. So pa rekli JA tudi ostali doslej za mnenje povprašani. Medtem pa so v končni potrditvi in urejanju besedila.